Projektni partnerji:

Na tem spletnem portalu, ki je osrednja dejavnost projekta Bioregio, smo na enem mestu zbrali informacije s področja varčevanja z energijo (URE) in obnovljivih virov energije (OVE), ki utegnejo zanimati podjetja, podjetniške podporne institucije, lokalne skupnosti in druge obiskovalce na obeh straneh meje. Na voljo so vam tudi koristni nasveti in napotki s teh področij. Portal je na voljo v slovenskem in hrvaškem jeziku. Za dostop do vsebin v slovenskem in hrvaškem jeziku kliknite na ustrezno zastavico v zgornjem desnem kotu spletne strani.

 

Primeri:

Nizkoenergijski poslovni objekt Kobra

Stavba KOBRA koristi vse razpoložljive vire energije na lokaciji (sonce – priprava sanitarne vode in proizvodnja električne energije, geotermalno energijo – zračni zemeljski prenosnik toplote, podtalnica in geosonde).

Preberi več

Energetska sanacija športne dvorane Slovenj Gradec

Zamenjava razsvetljave dvorane, ki je bila izvedena z reflektorji s klasičnimi visokotlačnimi sijalkami različnih tipov in moči (400 in 1000 W) s katerimi se dosega maksimalen nivo osvetljenosti med 800 in 900 LX.

Preberite več

Prenova kotlovnice na Pobrežju

Pri prenovi kotlovnice so prenovili sistem daljinskega ogrevanja in toplotne podpostaje. V kotlovnico so vgradili dva kotla, zalogovnik tople vode, za energent so izbrali zemeljski plin.

Preberite več

Izkoriščanje energije morja v Grand hotelu Bernardin

V družbi Hoteli Bernardin, d. d. so v partnerskem sodelovanju s podjetjem GGE, d.o.o. naredili prve konkretne korake v smeri trajnostnih rešitev na področju oskrbe z energijo v hotelih.

Preberite več

Ugradnja solarnih kolektora u Domu za starije i nemoćne osobe Slakovec

Cilj je korištenje obnovljivih izvora energije kako bi se smanjili troškovi zagrijavanja prostora i potrošne tople vode te emisija stakleničkih plinova u atmosferu.
Preberite več

Zanimivo


Vprašanja in odgovori

Kdaj izbrati biomaso kot energent (kateri pogoji morajo biti izpolnjeni)?

Ko izbiramo med različnimi načini ogrevalnih sistemov, predvsem za individualne hiše, so kotli na lesno biomase in/ali toplotne črpalke ena izmed možnosti.

V zadnjih letih je nagel razvoj kotlov na lesno biomaso skupaj z okoljsko zakonodajo (predvsem o  omejitvi emisij v zrak) pripomogel k večji konkurenčnosti lesne biomase v primerjavi s kurilnim oljem in plinom.

Faktorji, ki ključno vplivajo na izbiro, kot tudi na strošek in s tem na rentabilnost vaše investicije, pa so sledeči:

  • Peč z visokim izkoristkom (po zakonodaji je za gospodinjstva predpisan vsaj 90% izkoristek peči)
  • Možnost držanja zaloge biomase (kletni prostori, prostor za zalogovnik, itd.)
  • Lasten vir energenta (gozd) bistveno pripomore k pocenitvi investicije in energenta
    • Če ni lastnega vira, je potrebno zagotoviti oz. uporabljati kakovost energenta, saj se le-ta lahko kasneje močno pozna pri sami porabi.
  • Možne subvencije za rabo novih kotlov (Eko sklad, državne in občinske subvencije)
  • Lokacija gospodinjstva, ki bi ga ogrevali (na podeželju/izven zgoščenega centra mest je, zaradi emisij predvsem PM10, lažje ogrevati na biomaso).
  • Dobra servisna mreža ponudnikov kotlov in njihova hitra odzivnost.
Kakšni so postopki za postavitev sončne elektrarne in priključitve v omrežje?

Omrežno sončno elektrarno postavimo takrat, ko želimo proizvedeno sončno energijo, pretvorjeno v električno,  oddajati v omrežje.

Za postavitev omrežne sončne elektrarne moramo najprej preveriti kakšni so obstoječi pogoji. Pomembna je tako geografska lega objekta (sončna obsevanost določenega predela Slovenije), kot lokacija postavitve solarnih panelov (modulov). Najboljše mesto za postavitev modulov je na strehi objekta, najbolj optimalna pa je streha z naklonom med 30 do 35 stopinj ter orientacija proti jugu, senčenje pa mora biti minimalno, saj je tako izkoristek največji. Problemom z naklonom strehe se lahko izognemo tudi z vgradnjo sledilnega sistema. Odstopanja od optimuma niso ovira za postavitev sončne elektrarne, le izgube so v takšnih primerih večje.

Ko preverimo vse pogoje, sledi pridobitev informacij o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje. Kontaktiramo elektro podjetje, ki je nosilec dejavnosti na našem območju (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, itd), da si ogledajo zemljišče oz. objekt ter nam predpišejo pogoje za priklop – lokacijo priključka in tehnične pogoje, ter izdajo potrebno soglasje za priklop.

Ko pridobimo soglasje za priklop, na pristojni Upravni enoti sprožimo postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja (dovoljenje ni potrebno le za vgradnjo sončne elektrarne z nazivno električno močjo do vključno 1 MW).

Sledi namestitev ustreznih modulov, ki jih lahko namestite sami ali pa za to najamete podjetje, ki se s tem ukvarja. Module se vgradi s posebnimi nosilci in konstrukcijo, ki ne vpliva na strešno kritino, lahko pa se odločite tudi za posebne module, ki nadomestijo strešno kritino. Poznamo tri vrste modulov: monokristalne celice, polikristalne celice ter celice iz amorfnega silicija. Izbira tipa modula je odvisna od pogojev. Za postavitev sončne elektrarne moči 1kWp potrebujemo med 7 in 10 kvadratnih metrov površine (takšna elektrarna nam letno prinese okrog 1100 kWh).

Module med seboj povežemo v mrežo, to pa preko pretokovne in in prenapetostne zaščitite na razsmernik/e (število razsmernikov je odvisno od števila modulov), ki enosmerno napetost spreminja v dvosmerno, da se lahko priključimo na omrežje.

Ko je vse nameščeno in so strelovodi postavljeni, sledi testni priklop na omrežni sistem ter tehnični pregled pristojnega inšpektorja. Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu pridobimo uporabno dovoljenje za priključitev na distribucijsko omrežje.

Po končanih postopkih moramo na Javno agencijo RS (JARS) oddati vlogo za pridobitev deklaracije za proizvodno napravo ter vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore. Sledi zaključno dejanje, in sicer podpis pogodbe o zagotavljanju podpore s Centrom za podpore (Borzen, d.o.o.).

Viri:

https://www.borzen.si/Portals/0/SL/CP/Prirocnik_Koristni%20nasveti%20za%20izgradnjo%20malih%20elektrarn.pdf

https://www.borzen.si/sl/Domov/menu2/Center-za-podpore-proizvodnji-zelene-energije/Postanite-proizvajalec/Son%C4%8Dna-elektrarna

http://www.soncneelektrarne.com/

http://www.zelena-nalozba.si/nalozbe-v-soncne-elektrarne.html

 

 

Kateri so glavni stroški investicije, če želimo uporabljati toplotno črpalko za individualni objekt?

Največji del investicije predstavlja nakup materiala (toplotna črpalka, geosonda, …), višina pa je odvisna od vrste in kvalitete toplotne črpalke, ki jo želite vgraditi (večino cene predstavljajo stroški in kakovost materiala, najmanj samo delo).

Če se med ponujenimi možnostmi odločite za opcijo z vgradnjo geosonde, bodo stroški investicije višji. Preostali del investicije predstavlja samo delo vgradnje, pozabite ne smete tudi na stroške v povezavi s pridobivanjem dovoljenj. Pomembni stroški so tudi stroški obratovanja, kamor lahko štejemo zavarovanje, možnost menjave posameznih delov, redna testiranja ipd.

Pred investicijo pa je smiselno razmisliti tudi o strokovni študiji. Čeprav rudarski projekt do 300m ni obvezen, je zaradi same skladnosti gradnje zaželena tudi njegova izdelava. Rezultati bodo investitorju v pomoč pri izbiri optimalne različice in bodo pokazali ekonomsko upravičenost investicije za vsak konkreten primer. Strošek strokovne študije je odvisen od zahtevnosti.

Vir:

http://www.energijadoma.si/novice/svetovalnica/uporaba-geotermalne-energije-za-ogrevanje-in-pripravo-tople-vode#.VQr_Ko6G-So

 

Ali lahko z uporabo bioplina ustvarimo prihranek?

Z uporabo bioplina največ privarčujemo na področju toplogrednih plinih z upravljanjem gnoja in zamenjavo fosilnih goriv.

Možen prihranek je tudi v kmetijstvu in na področju odpadkov. Presežek gnoja, ki nastane na območjih intenzivnejše živinoreje, se lahko uporabi za proizvodnjo bioplina in tako ne predstavlja ogroženosti onesnaževanju (tudi voda).

Na področju odpadkov se z uporabo občinskih in industrijskih odpadkov, katerih velik del vsebuje organske sestavine, zmanjša količina odpadkov, privarčuje denar in prispeva k doseganju nacionalnih in evropskih uredb za recikliranje odpadkov.

Več o potencialu bioplina  in posebnih priložnostih na področju bioplina si lahko ogledate na drugih področjih spletne strani Bioregio.

http://www.biogasin.org/files/pdf/WP2/D.2.7.8_RAS_SLO.pdf

 

Vprašajte strokovnjaka